Nostalgične poti Balkana

Nostalgične poti Balkana

Izbrane poti, polno odličnih zgodb, nepozabnih pogledov in zaustavljenih trenutkov. Odličen avtobus, izkušena in prijazna ekipa na poti, na terenu pa prijatelji in domačini, nočitve v izbranih hotelih. Zagotavljamo sproščeno, počitniško potovanje za dušo. 

Odhod: 18. 9. 2022

avtobus, 4 dni/3 noči

Po poteh Balkana

1. dan: Slovenija – Banja Luka – Ljubačke doline – nočitev Jajce

Ogledalo bosanske tradicije

Zgodnji jutranji odhod, spoznavanje z družbo pozitivnih sopotnikov, kavica, zgodbe o Trapistih, menihih (veljajo za enega najstrožjih meniških redov v katoliški cerkvi), ki so si pred Banja Luko naredili v začetku 19. st. ogromen samostanski kompleks in takoj pričeli z »biznisom« (znani po izvrstnih sirih Trapist, tudi hmelj gojijo…). Kratek postanek naredimo v drugem največjem bosanskem mestu Banja Luki, za sprehod, ogled in … Tu je odnos do izvrstne kulinarike in tradicije ohranjanja etnološkega bogastva izjemnega pomena, kar bomo spoznali v Ljubačkih dolinah, ko se bomo ustavili v etno selu. Prevzele nas bodo stare lesene hiše, kjer je razstavljeno preko 5000 eksponatov, spoznali bomo stare obrti in predvsem kulinariko, saj nam bodo v avtentičnem okolju in »izpod sača« pripravili številne okusne dobrote. Kanjoni in brzice Vrbasa na poti, mlini na vodi,.. bodo prava paša za oči in dušo, sveži zrak nas bo navdihoval s prvim spoznavnim dnem nepozabnega potovanja. Prihod v Jajce, ogled in namestitev v hotelu.

2. dan: Jajce – Plivško jezero – Ramsko jezero – Jablanac

Dan, ko se bomo prvič srečali s prostranstvom planin Balkana v vsem svojem razkošju…

Po zajtrku, še zmeraj na isti lokaciji, bomo uživali ob neprecenljivi zgodovinski in etnološki vrednosti nadvse zanimivih mlinov. Zmeraj znova se tam zamislimo nad zdravo kmečko pametjo in iznajdljivostjo izkoriščanja naravnih virov. Gre za temelj za ohranjanje nekdanjega načina življenja.

Ustavimo se na Plivških jezerih. Nato nas bo pot vodila skozi zelene hribčke in doline, skozi Donji in Gorni Vakuf do še enega naravnega bisera, Ramskega jezera. Ramsko jezero je nekaj tako zelo lepega, tako slikovitega (za velik del svoje slikovitosti se ima zahvaliti številnim malim otokom in polotokom, ki razčlenjujejo njegovo obalo), da bo v soju jesenskih barv atrakcija našega potepa. Še posebno pa, ko bomo slišali neverjetno zgodbo nastanka iz 70. let prejšnjega stoletja, ko so umetno zajezili reko Ram in poplavili več kot 15 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pod vodo se je znašlo 20 naselij z več kot 1100 objekti, izselilo se je več kot 3000 ljudi.

Na polotoku Šći se nahaja frančiškanski samostan, poleg njega pa izjemno lepo urejen etnografski muzej, ki ga bomo ta dan obiskali. Tu so poznani po odličnih sirih, katere bomo tudi poizkušali v kombinaciji s svežimi »uštipci« in eksplozijo okusov domačih marmelad iz gorskih sadežev. Pa še kaj bodo dodali na križnik domačih dobrot, tako da lačni zagotovo ne bomo.

Večerni prihod v Jablanac, kjer planiramo namestitev in večerjo. Se še spomnite filma Bitka na Neretvi? Porušen most, do katerega se sprehodimo po večerji, še danes kljubuje času kot opomin na vojne čase človeške nerazsodnosti.

3. dan: Bjelašnica – Titov bunker – Lukomir – Konjic – Sarajevo

Dan D. Za vse, ki niste verjeli, da preteklost še živi. V prostorstvu planin in zaustavljenega časa.

Po zajtrku se prepustimo duhu nekega časa in se podamo v nekoč strogo prepovedano območje, v mogočni podzemni Titov bunker. In ko bomo ponovno »zadihali«, se bomo podali v prostranstvo planin in se v Lukomiru, najstarejši in najvišje ležeči vasi na Balkanu prepustili nostalgiji, kraju, kjer se je ustavil čas. Prepustili se bomo lepim pogledom, zgodbam in kulinariki, ki jo pripravljajo za nas… Večeru se po namestitvi predamo v olimpijskem Sarajevu.

4. dan: Sarajevo - Slovenija

Dediščina preteklosti je dota prihodnosti. Bilo nam je lepo, nazaj še pridemo…

Sarajevo dopoldne. Na sprehodu bomo videli begovo džamijo Gazi Husrev iz 16. stol., Carevo džamijo z medreso, arkadnim dvoriščem in kupolasto streho, staro pravoslavno cerkev, Univerzitetno knjižnico, očarala nas bosta tipična muslimanska Svrzina kuča in Principov most, ki danes nosi svoje staro ime Latinska čuprija. Na stari Baščaršiji, srcu in duši mesta, ki s svojimi trgovinicami, rokodelskimi delavnicami, kafiči in čevapdžinicami ustvarja vzdušje domačnosti, bomo preživeli preostanek časa in se v popoldanskem času odpravili proti Sloveniji.

KRATKE, DOMAČE - IZ ZGODB, KI NAS BODO SPREMLJALE

Trapisti (eni od najstrožjih meniških redov v katoliški cerkvi), naj bi se v Banja Luko naselili leta 1869 in nemudoma pričeli graditi samostan. Veljali so za zelo napredne menihe. Na tem območju naj bi ravno oni uvedli nove kulture, kot so hmelj, repa, različne vrste sadnega drevja, pa tudi nove, plemenske pasme goveda. V kratkem času so ustvarili velik poljedelski, obrtniški in industrijski kompleks, ki je obsegal mlin, silos, kamnolom, kovačnico, sušilnico sadja, pekarno, klavnico, hleve, tovarno mila, tekstilno tovarno, tiskarno in mizarsko delavnico, pa tudi prvo elektrarno na reki Vrbas. Zaslužni so bili tudi za nastanek pivovarne, kjer varijo pivo, ki se prav tako imenuje Trapist. Ne glede na to, da je bil red trapistov v več državah po Evropi, so ravno menihi v Banja Luki iz Francije prinesli izvirni recept za sir trapist. Proizvodnjo tega znamenitega sira so pričeli leta 1882. Iz samostana trapistov v Banja Luki je strogo zaupna receptura potovala nato do drugih samostanov v Evropi. Recept ni nikjer zapisan, vse do danes je skrivnost in je strogo zaupen, pooblaščeni si ga med seboj predajajo le ustno.
Za kako veliko stvar gre, naša vodnica vedno na poti proti Banja Luki to dobro opiše in njeno srečanje z bratom (debelim menihom, ki je sicer strogo zavezan k molčečnosti) iz tega samostana tudi: » Ob našem obisku v tem samostanu, se je menih malce razjezil na »brata« iz istega reda v samostanu v Fojnici (obiščemo jih tretji dan), ko ga je ravno takrat klical na mobitel češ, da mu »smeta«, da ima minute z lepo Slovenko, ki je blažena med moškimi (naši potniki in preostalih šest menihov, ki so trenutno bivali tam:) … Pa, da so skromni: garaža je bila na stežaj odprta, notri pa trije čisto novi Golfi… Res smo se nasmejali skupaj z njimi….« Vsekakor pa nas presune in navdihne s spoštovanjem njihova zgodba o posebnem načinu življenja in služenja v sožitju s prebivalstvom.
 
Pravoslavci slavijo krsno slavo oziroma krajše – slavo vsako leto. Najbolj je razširjena in znana ravno med Srbi, seveda tudi tistimi, ki živijo v Republiki Srbski. Gre za veliko družinsko praznovanje (običajno po moški strani) zavetnika - svetnika, ki si ga družina izbere sama. To je dan (ki pa se lahko zavleče tudi na več dni) pravega slavja – ne manjka jedače, pijače, glasbe in praznovanja, ki si ga zapomnijo vsi udeleženci za vse leto (do prihodnje slave).

Zagotovo ste že videli mornarsko-modro geometrijsko vezene motive na narodnih nošah Banja Luke. Te zgodovinsko in etnografsko izjemno cenjene in unikatne geometrijske vzorce in način vezenja se imenuje “zmijanjski vez”, ki je po svoji specifičnosti uvrščen v Unescov seznam reprezentativne nesnovne kulturne dediščine človeštva. V središču Banja Luke lahko obiščemo trgovino in mali muzej te etnografske posebnosti, verjetno pa ga bomo videli tudi na folklornem sprejemu prvi dan.
 
Krupa stoji na mestu, kjer Vrbas zapusti kanjon in priteče na Krupsko polje. Tukaj so prelepi slapovi, soteske, in ne boste verjeli: pravi stari, še obratujoči mlin, iz katerega še danes pridelujejo ekološko moko. Krupa je res posebno naselje, pravo “ekološko območje”, ki se lahko pohvali z lepimi naravnimi in kulturnimi spomeniki (kamniti oziroma skalnati naravni kanjoni, samostan Sv. Ilije (1289), lesena cerkev iz 16. stoletja in srednjeveško mesto Reef (1192).
 
V čem so tako posebni in drugačni banjaluški »čevapi« od tako opevanih sarajevskih? Po videzu: nujno je, da so pečeni po štirje skupaj in da se ti štirje držijo skupaj. Meso pri originalnih banjaluških »lulčijih« je 70 odstotkov iz govedine (vratovine, pleča ali podpleča), preostalih 30 odstotkov je mladega ovčjega mesa, pri čemer ovca ne sme biti starejša od dveh let.
Sarajevski čevapčiči so večji, bolj okrogli, pečeni posamezno, meso je goveje in ovčje ali goveje in jagnječje, pri čemer odstotki, koliko je katerega, niso tako strogo predpisani. Postrežba je takšna, kot jo poznamo: v lepinji, obvezno sta priložena čebula in kajmak. Seveda jih bomo poizkusil že prvi dan in nato spet čez par dni v Sarajevu, da ocenimo, kateri so boljši.
 
V celotni Republiki Srbski, sploh pa v okolici Banja Luke, naravnost obožujejo jedi izpod peke. Daleč najpogosteje vam bodo postregli jagnjetino in teletino, pa tudi purana in vse vrste divjačine. Velika litoželezna posoda, pod in nad katero je pepel, sicer izhaja že iz ilirskih časov, najbolj razširjena pa je ravno v Bosni in Hercegovini, nekaterih delih Hrvaške, Črne gore in Srbije.
Hrana se v saču peče od dveh do tudi štirih ali petih ur (odvisno od sestavin). V tem času se pokrov odpre le za kuharjev nadzorni pregled, saj okusi mesa in zelenjave ne smejo uiti iz posode. Temu primerno je končni okus hrane prvovrsten, saj se medsebojno okusi zelo prepletejo in ne izparevajo sproti, hrana je sočna in izjemno okusna. V kateri koli restavraciji boste na meniju našli izvrstne mesne jedi, v tovrstni kulturi je pač odnos do kulinarike najprej namenjen ljubezni do mesa.
 
Kulinarika: na področju, koder potujemo, se je nemogoče upreti (četudi niste ljubitelj kruha) njihovemu sveže pečenemu »hlebu« (običajno tudi izpod peke) ter uštipcom (majhne ocvrte žemljice oz »miške«, ki se postrežejo še tople), seveda z nepogrešljivim kajmakom ali mladim sirom.
 
Nekaj kilometrov od mesta Jajce se nahaja Veliko in Malo Plivsko jezero, na katerih so kot posebna zgodovinska znamenitost nadvse zanimivi, srednjeveški mlini (domačini jih imenujejo ˝Mlinčići˝). Devetnajst lesenih mlinov na vodi, pokritih s skodlami, ki so bili zgrajeni z namenom mletja zrnja, je zgrajenih iz starega hrastovega lesa in so brez podstrešja, oken in dimnika. Zagotovo se ustavimo tudi tu.
 
Ne samo stavbe in ulice v središču Sarajeva, tudi vzdušje, ki ga ustvarjajo domačini in turisti, daje temu, tako posebnemu kraju upravičeno naziv, ki ga je uporabil že Andrič: Orient v Evropi. Beograd je tako poimenoval zaradi geografskega položaja, Sarajevo pa zaradi ljudi… Sprehod skozi Baščaršijo, tam nekje na sredini pokukamo na notranje dvorišče ene izmed najzanimivejših stavb in se za nekaj trenutkov preselimo v preteklost, ko so tako skrito pred očmi sprehajalcev na ulici živeli skupaj rodovi iste rodbine… seveda se sprehodimo mimo mošeje, mimo karavan saraja in ne glede ali pod nogami v tlakovcih opazimo razmejitveno črto ali ne, začutimo, da smo prestopili prag v drugo stoletje… če se želite še bolj poglobiti, vas vodnica lahko usmeri do hiše Sevdaha. Ali pa ste za kozarec piva? Saj veste: mi smo v multikulturni prestolnici in to še kako spoštujemo. Tako da slavne sarajevske čevape okusimo na Baščaršiji, na pivo pa gremo na drugi breg reke Miljacke, v skriti biser – zopet v samostan – v vrhunski pivovarski salon.

Cena:

od 349 EUR/osebo (velja za prijave do 31.7.2022)

redna cena: 379 EUR (pri najmanj 44 prijavljenih potnikih)

Doplačilo z manjšo skupino:

• 15 EUR (pri najmanj 39 prijavljenih potnikih)
• 20 EUR (pri najmanj 34 prijavljenih potnikih)

O morebitnem doplačilu za manjšo skupino vas obvestimo najkasneje teden dni pred odhodom.

Cena vključuje:

• prevoz s sodobnim avtobusom, cestnine, vstopne takse, parkirnine, stroški šoferjev
• hoteli 3* / 3 nočitve z večerjo in zajtrkom (Jajce/Plivsko jezero, Jablanac/Konjic, Sarajevo),
• vstop, ogled etno sela Ljubačka dolina, sprejem, pogostitev, hrana
• ogled mlini – Plivško jezero, Jajce
• Ramsko jezero, vstop v muzej, degustacije sirov, "uštipci", sokovi in marmelade
• off road posebna vožnja - izlet v zapuščeno vas Lukomir, zgodbe, hrana in pijača
• obisk in ogled Konjica, Sarajeva
• vstop in ogled Titov bunker
• turistične in lokalne takse
• odlično vodstvo naše vodnice in domačinov, prijateljev, ki jih bomo spoznali na destinacijah
• drobne pozornosti, lepi pogledi in pozitivna energija

Možna doplačila:

• enoposteljna soba 60 EUR,
• prednji sedeži (prve tri vrste) 15 EUR/os,
• zavarovanje odpovedi potovanja,

Opomba:

Možne so spremembe, v kolikor ne bodo dopuščali vremenski pogoji ali če se spremenijo pogoji sodelujočih partnerjev. Običajno se za goste maksimalno potrudimo.